Jedrska varnost

Prvi korak jedrske varnosti je vzdrževanje visoke kakovosti med projektiranjem, gradnjo in obratovanjem objekta. Projektirani so varnostni sistemi, ki v vseh obratovalnih stanjih, tudi za primer odpovedi določene opreme, opravljajo svoje varnostne naloge. Učinkovitost varnostnih sistemov zagotavljamo z njihovo podvojitvijo in vzporednim delovanjem.

Fizikalne zakonitosti tlačnovodnega reaktorja, s katerim je opremljena tudi NEK, zagotavljajo, da se reaktor sam stabilizira oz. se zaustavi, če se nepričakovano povečata moč ali temperatura.

Del tehnološke zasnove so tudi štiri zaporedne varnostne pregrade; njihova celovitost preprečuje izpust radioaktivnosti v okolje:

1. Prva pregrada je jedrsko gorivo (tabletke jedrskega goriva), ki zadržuje radioaktivne snovi v sebi.
2. Druga pregrada je srajčka, ki obdaja gorivne tabletke in preprečuje pobeg radioaktivnih plinov iz goriva.
3. Tretja pregrada je meja primarnega sistema (cevi, reaktorska posoda in druge primarne komponente), ki zadržuje radioaktivno vodo za hlajenje reaktorja.
4. Četrta pregrada je zadrževalni hram, ki hermetično ločuje primarni sistem od okolja. Osnovni cilj prvih treh pregrad je, da preprečijo prehod radioaktivnih snovi do naslednje pregrade, četrta pregrada pa preprečuje neposredno sproščanje radioaktivnih snovi v okolje jedrske elektrarne.

Varnostni sistemi zagotavljajo integriteto oz. celovitost elektrarne za primer malo verjetnih nesreč ali odpovedi opreme in preprečujejo vplive na okolje.

Jedrska elektrarna je v varnem stanju, če so v vsakem trenutku izpolnjeni trije osnovni varnostni pogoji:

• učinkovit nadzor nad močjo reaktorja,
• hlajenje jedrskega goriva v reaktorju in
• zadrževanje radioaktivnih snovi (onemogočeno sproščanje radioaktivnih snovi v okolje).

Ker je delovanje varnostnih sistemov ob odpovedi določene opreme ali morebitni nesreči v jedrski elektrarni zelo pomembno, so vsi varnostni sistemi podvojeni.

Najpomembnejši varnostni sistemi so:

Sistem za hitro zaustavitev reaktorja, ki deluje tako, da na poziv varovalnega sistema v sredico spusti regulacijske palice, ki vsebujejo močne absorberje nevtronov.

Sistem za zasilno hlajenje sredice deluje ob izlivnih nezgodah, tako da vedno zagotavlja dovod vode za hlajenje.

Sistemi zadrževalnega hrama osamijo zadrževalni hram ter obvladujejo temperaturo, tlak in količino vodika v njem.

Pomožni sistem napajalne vode zagotavlja ponor toplote za primarni sistem, kadar izpade oskrba uparjalnika z normalno napajalno vodo.

Bivalni sistemi komandne sobe operaterjem omogočajo bivanje, vodenje in ukrepanje tudi za primer vseh zamišljenih notranjih in zunanjih nesreč.

Električno napajanje sistemov, pomembnih za varnost, je urejeno preko varnostnih zbiralk, ki lahko dobijo ob izpadu zunanjega napajanja električno energijo tudi iz posebnih dizelskih agregatov.

S Programom nadgradnje varnosti vgrajujemo dodatne varnostne sisteme in povečujemo odpornost elektrarne na izredne naravne in druge malo verjetne dogodke, za katere elektrarna izvirno ni bila projektirana. Po končanem Programu bo NEK po varnostnih merilih primerljiva z elektrarnami nove generacije. Program izhaja iz sodobnih standardov jedrske industrije po dogodkih na Japonskem leta 2011 in spreminjajočih se razmer v okolju ter je zahteva domače zakonodaje in evropske prakse. Obsegajo razširjene projektne pogoje, ki izhajajo iz dokumentov Mednarodne agencije za atomsko energijo in najboljših evropskih praks. Ti pogoji določajo kombinacije naravnih in drugih nesreč, ki so bolj zahtevne, kot so bile upoštevane ob projektiranju NEK.

Varnostne posodobitve potekajo fazno.

Prva faza je bila končana leta 2013 z vgradnjo dveh novih pasivnih sistemov, ki bi tudi ob malo verjetni težki nesreči s prekomernim naraščanjem tlaka ali nastajanjem vodika zagotovila celovitost zadrževalnega hrama.

Med remontom 2019 smo zagotovili delovanje pomožne komandne sobe, ki je alternativna lokacija za varno zaustavitev in ohlajanje elektrarne, če glavna komandna soba ne bi bila na razpolago. Del te faze je tudi nadgradnja operativnega podpornega centra.

Končana je tudi gradnja posebej utrjene varnostne zgradbe, v kateri so nameščeni dodatni rezervoarji hladilne vode in dodatni varnostni sistemi za vbrizgavanje vode v reaktorski hladilni sistem in oba uparjalnika za primer nedelovanja obstoječih sistemov.

Del tretje, zadnje faze je pomembna varnostna nadgradnja začasnega skladiščenja izrabljenega goriva – uvedba suhega skladiščenja oz. postopna prestavitev izrabljenih gorivnih elementov iz bazena v odporne, neprepustno zaprte zabojnike s pasivnim hlajenjem. Za zagotavljanje hlajenja niso potrebni dodatne naprave, sistemi ali energenti.

Načrtujemo in sistematično izvajamo proces zagotavljanja kakovosti v skladu z zahtevami slovenske zakonodaje in ameriškega zakonika 10CFR50 Appendix B. S programom zagotavljanja kakovosti predpisujemo nadzor tistih aktivnosti, ki vplivajo na kakovost in obratovalno pripravljenost jedrskega goriva, sistemov, struktur in komponent, kot tudi kakovost storitev, ki so s tem povezane, sorazmerno glede na njihovo pomembnost za jedrsko varnost. Program zagotavljanja kakovosti predvideva in zahteva posebna preverjanja, postopke, testiranja, orodja in usposobljenost osebja. 

Neodvisni nadzor v NEK opravljajo posebna organizacijska enota za neodvisni nadzor jedrske varnosti, Varnostni komite Krško in mednarodne misije, ki jih organizirata Svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn (WANO) in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA).

Odgovorno skrbimo za zagotavljanje obratovanja z nizkimi tveganji in s tem varnega delovnega okolja zaposlenih ter varnosti širše javnosti.

Varnostna kultura kot vzorec obnašanja je naša temeljna vrednota; zapisana je v kodeksu podjetja in prisotna v zavesti zaposlenih. Odgovornost za jedrsko varnost se odraža v profesionalnem odnosu do dela in ob upoštevanju visokih standardov obratovanja jedrskih objektov. Jedrsko varnost zagotavljamo s številnimi programi in delovnimi procesi.

Strokovnost zagotavljamo s sistematičnim usposabljanjem, ki je eno od pomembnih področij naše organizacije. Elektrarna potrebuje in zahteva strokovno usposobljene zaposlene, zato njihovo znanje nenehno izpopolnjujemo.

Varno obratovanje je naše najpomembnejše poslanstvo. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (MOP), z rednimi, izrednimi in občasnimi pregledi stalno in celovito nadzoruje varnost obratovanja.

Poleg tega mednarodne strokovne organizacije – predvsem Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) in Svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn (WANO) – s strokovnimi pregledi preverjajo različne vidike zagotavljanja varnosti. V NEK v tridesetih letih obratovanja ni bilo dogodka, ki bi bil po strokovnih merilih IAEA ovrednoten kot pomemben za jedrsko varnost. Vsi dosedanji pregledi so torej potrdili izpolnjevanje visokih standardov jedrske industrije.

Zagotavljanje celovite in globinske varnosti jedrske elektrarne zahteva tudi pripravljenost na situacije, ki odstopajo od normalnega obratovalnega stanja elektrarne. Pripravljenost in obvladovanje izrednega dogodka v elektrarni zagotavljamo z Načrtom zaščite in reševanja Nuklearne elektrarne Krško (NZIR NEK). Z NZIR NEK ter načrti zaščite in reševanja ob jedrski nesreči občin Krško, Brežice, regije Posavje in Republike Slovenije zagotavljamo usklajeno obvladovanje izrednega dogodka v elektrarni in okolju.