Martin Heinrich Klaproth (1743-1817) odkrije uran. Klaproth je že kot študent farmacije v Berlinu ustanovil svoj laboratorij (1775), kjer je v rudi, tako imenovanem smolovcu, odkril uran. Nov element periodnega sistema je poimenoval po planetu, ki so ga odkrili le osem let prej. Poleg urana je Klaproth odkril še cirkonij in titanij. Leta 1802 je postal profesor kemije na Univerzi v Berlinu.
Martin Heinrich Klaproth
John Dalton (1766-1844), znan kot zagovornik atomistične teorije, odkrije, da so molekule in vse snovi sestavljene iz atomov. Beseda atom je grškega izvora: atomos, a- "ne" + tomos – "rez" in označuje nedeljivost, čeprav danes vemo, da so atomi pravzaprav sestavljeni iz manjših delcev: protonov, nevtronov in elektronov, ti pa iz elementarnih delcev kvarkov.
Po Daltonu poznamo tudi človeško nezmožnost za razlikovanje barv - daltonizem. Leta 1794 je objavil prvi znanstveni članek o barvni slepoti; tudi sam je bil barvno slep.
John Dalton
Antoine Henri Becquerel (1852-1908) pri preučevanju fosforescence uranovih soli po naključju odkrije radioaktivno lastnost urana. Radioaktivnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade. Pri razpadu nastane drugo jedro, obenem pa se sprosti še visoko energijski delec. Za svoje odkritje je leta 1903 skupaj s Pierrom Curiejem in Marie Skłodowsko-Curie prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
Antoine Henri Becquerel
Ernest Rutheford (1871-1937) utemelji znanost o radioaktivnosti in razcepi atom. Velja za očeta atomske fizike. Ukvarjal se je z razcepom atoma, kar je imenoval "igranje s frnikolami", ter odkril njegovo notranjo strukturo. Razvijal je tudi teoretične koncepte in terminologijo – proton, alfa-delci in nevtron so njegovi izrazi. Za svoje dosežke je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.
Ernest Rutheford
Niels Bohr (1885-1962) velja za enega izmed botrov kvantne mehanike. V svoji atomski teoriji razloži elektromagnetno sevanje kot posledico gibanja delcev – elektronov med "energijskimi nivoji" v atomu. Za svoj model atoma je leta 1922 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Bohr se je ves čas zavzemal za miroljubno uporabo atomske energije.
Niels Bohr
Albert Einstein (1879–1955) odkrije, da sta masa snovi in energija povezani. V določenih okoliščinah lahko masa postane energija, energija pa masa, kar ponazarja slavna enačba E = mc2. Za ponazoritev, v jedrskem reaktorju NEK se v enem letu pretvori le 0,7 kg mase v energijo.
Za svoje dosežke v teoretični fiziki je Einstein leta 1921 prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
Albert EinsteinVir: alponiente.com
Otto Hahn (1879–1968) je leta 1938 skupaj z Lise Meitner odkril jedrsko cepitev, ki je osnova za delovanje jedrskega reaktorja. Omenjajo ga tudi kot očeta jedrske kemije. Leta 1944 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje in dokaz jedrske cepitve.
Lise Meitner, Otto HahnVir: seilnacht.com
2. decembra 1942 uspe raziskovalcem pod vodstvom Enrica Fermija (1901–1954) izvesti prvo nadzorovano verižno reakcijo v eksperimentalni napravi, ki so jo imenovali Chicago Pile 1. Tako se je rodil prvi umetni jedrski reaktor.
Chicago Pile 1Vir: en.wikipedia.org
V Obninsku v Sovjetski zvezi prične delovati prva jedrska elektrarna na svetu, ki je delovala vse do leta 2002.
Vir: www.wired.com
V Franciji prvič proizvedejo električno energijo s pomočjo jedrskega reaktorja, enota Chinon 1.
Chinon 1Vir: loirevalley-worldheritage.org
V Oklu v zahodni Afriki odkrijejo naravni jedrski reaktor, v katerem je tekla spontana verižna reakcija pred 1,7 milijarde let. Reaktor je po ocenah znanstvenikov deloval nekaj sto tisoč let na nizki moči, preden je porabil uran in se ustavil. Uporablja se za proučevanje radioaktivnih snovi, kako so se spontano širile pod zemljo vse do danes.
Naravni jedrski reaktorVir: philosophyofscienceportal.blogspot.com
Francoska vlada se odloči, da bo njihova proizvodnja električne energije temeljila na jedrski energiji (vzrok naftna kriza). Trideset let kasneje je v Franciji 75 % elektrike proizvedeno v nuklearkah.
Nesreča na Otoku treh milj (Three Mile Island), ZDA, kjer se je delno stalila sredica. Nesreča je privedla do številnih izboljšav varnostnih sistemov, varnostnih protokolov, šolanja osebja itd.
Three Mile Island, ZDAVir: www.nytimes.com
Nesreča na černobilskem reaktorju 4, ki velja za največjo v jedrski zgodovini. Analiza vzrokov nesreče je privedla do uveljavitve koncepta varnostne kulture – kot zbirke posebnih vrednot, ki morajo prevladovati v jedrski industriji, da bi ohranjali varnost.
Vir: mytravelmap.eu
Odziv na černobilsko nesrečo je ustanovitev združenje WANO (World Association of Nuclear Operators) za zagotavljanje jedrske varnosti v svetu. Članice tega združenja so skoraj vse nuklearke v svetu.
Sprejet 20-letni program »megatone v megavate« med ZDA in Rusijo, po katerem so se megatone jedrskih konic oziroma visokoobogateni uran pretvorili v gorivo, ki je nizko obogateno za civilno uporabo ter proizvodnjo električne energije. Celo do 10 % električne energije v ZDA je izhajalo iz omenjenega programa razorožitve jedrskih konic.
Vir: www.eia.gov
Nastajanje ideje o jedrski renesansi zaradi visokih cen fosilnih goriv in čedalje višjih izpustov toplogrednih plinov. Prične se razvoj novih projektov jedrskih elektrarn.
Vir: www.gen-energija.si
Odločitev o gradnji največjega fuzijskega reaktorja ITER v Franciji, ki se bo uporabljal za proučevanje plazme in fuzije ter bo podlaga za morebitne fuzijske elektrarne v prihodnosti.
Nesreča v elektrarni Fukušima, kjer je silovit poplavni val – cunami zalil in onemogočil varnostne sisteme elektrarne. Prišlo je do taljenja sredic treh reaktorjev in izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Po nesreči so se upravni organi v Evropi dogovorili, da morajo biti elektrarne prilagojene ekstremno malo verjetnim dogodkom in imeti varnostne sisteme, ki blažijo najhujše možne scenarije (npr. taljenje sredice). V NEK je bil zato oblikovan Program nadgradnje varnosti.
Vir: siol.net
Satelit Voyager I je zapustil osončje po 36 letih potovanja in nadaljuje svojo pot ter velja za najbolj oddaljen objekt od zemlje – objekt, ki je delo človeka. To mu omogoča jedrska energija (plutonijev termični generator), ki ima leta 2020 še vedno 71 % kapacitete.
Vir: sl.wikipedia.org
Ameriški jedrski upravni organ (NRC) je odobril projekt majhnih modularnih reaktorjev, t. i. SMR (Small Modular Reactor), ki pomenijo novo smer v razvoju komercialnih jedrskih reaktorjev.
Idejna zasnovaVir: www.energy.gov
Uran in jedrska cepitev
Spoznajte, kje najdemo uran, kakšne so njegove lastnosti in kako poteka cepitev jeder.
VEČ
Nuklearna elektrarna Krško
Vrbina 12, 8270 Krško, Slovenija