O nas
Dolgoročnost za trajnostni razvoj

O jedrski energiji

Raba jedrske energije v Sloveniji in svetu

Pomen električne energije

Električna energija je kot ključni dejavnik razvoja ena najpomembnejših in najsodobnejših oblik energije.

Poraba električne energije v svetu narašča zaradi novih tehnologij in proizvodnih procesov, ki za delovanje potrebujejo električno energijo, zaradi elektrifikacije ogrevanja ter naraščajoče rabe električne energije v prometu. Razpoložljivi viri primarne energije, iz katerih pridobivamo električno energijo, so omejeni. Glede na naravne danosti je na določenih območjih vodna energija že močno izkoriščena, rabo fosilnih goriv opuščamo, vetrna in sončna energija sicer naraščata, vendar ne dosegata potreb.

Zato je smiselno izkoriščati vse razpoložljive obnovljive in nizkoogljične vire energije, med katerimi ima pomembno mesto jedrska energija.

Zanesljivost oskrbe odjemalcev z električno energijo postaja vse resnejši izziv za nacionalna gospodarstva. Električne energije namreč ne moremo uvažati v neomejenih količinah, zato je nujna visoka stopnja samooskrbe iz domačih virov energije, med katerimi je tudi jedrska.

Viri energije

Električno energijo pridobivamo v elektrarnah iz različnih virov, kot so:

  • jedrska goriva (uran, plutonij, torij),
  • fosilna goriva (premog, nafta, plin),
  • voda, veter, biomasa in sonce.

Slovenija in Hrvaška imata ustrezno in uravnoteženo strukturo virov, ki jo je smiselno ohranjati tudi v prihodnje. Razvoj elektroenergetske oskrbe in izrabo virov energije vse bolj zaznamujejo domače danosti in evropske smernice, ki so strnjene v skrb za okolje, trajnostni razvoj, stopnjo sprejemljive energetske odvisnosti, deregulacijo in privatizacijo proizvodnega sektorja.

Deleži proizvedene električne energije leta 2019 po vrstah proizvajalcev

Upoštevan je 100-odstotni delež NEK.

Prenos električne energije

Zaradi učinkovitejšega prenosa električne energije na daljše razdalje je treba njeno napetost zvišati v transformatorskih postajah. Visokonapetostni daljnovodi (400 kV, 220 kV ali 110 kV) jo prenašajo do razdelilnih transformatorskih postaj, ki napetost znižajo glede na potrebe uporabnikov, in jo po nizkonapetostnem omrežju distribuirajo do njih.

Prenosno in distribucijsko omrežje tvori nacionalno energetsko omrežje; njegove podporne točke so elektrarne velike moči. Nacionalna omrežja se povezujejo v večja omrežja, kot je evropska interkonekcija UCTE (L 'Union pour la Coordination de la Transport del 'Electricite). Tako je zagotovljena zanesljivost oskrbe in omogočeno trgovanje z električno energijo. Zanesljivi proizvodni viri in zanesljivo omrežje za prenos in distribucijo električne energije so temelji za zanesljivo oskrbo gospodinjstev, gospodarstva in drugih družbenih sistemov.

Raba jedrske energije v Evropi in svetu

Jedrska energija zadovoljuje okoli 10 % svetovnih potreb po električni energiji. V EU je ta delež 25 %.

Leta 2023 je v svetu obratovalo več kot 400 energetskih jedrskih reaktorjev, od tega okoli 80 % v razvitih državah. Položaj jedrske energije v svetu je relativno stabilen, v Aziji in Rusiji intenzivno vlagajo v nove zmogljivosti, v ZDA pa je v ospredju podaljševanje življenjske dobe jedrskih elektrarn. Nove jedrske elektrarne v Evropi gradijo na Finskem, Slovaškem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini, Veliki Britaniji in na Madžarskem.

Eden ključnih razlogov za podaljševanje obratovalne dobe jedrskih elektrarn in načrtovanje novih je tudi spoznanje, da je problematiko onesnaževanja ozračja možno reševati z večjo uporabo jedrske energije, saj ta ne sprošča toplogrednih plinov.

Tudi trajno odlaganje radioaktivnih odpadkov se obravnava vedno bolj racionalno. Večina držav ima danes že rešen problem trajnega odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Blizu smo tudi gradnji prvih trajnih odlagališč visokoradioaktivnih odpadkov (Finska, Švedska, ZDA, Japonska, Rusija idr.), medtem ko se že nekaj časa izrabljeno jedrsko gorivo tudi predeluje.

Jedrska energija ima in bo imela pomembno mesto pri proizvodnji električne energije v svetu. Enako velja za Nuklearno elektrarno Krško, ki v naslednjih letih ostaja osrednji vir električne energije za Slovenijo in Hrvaško.

Razvoj znanja o jedrski energiji

Od odkritja urana do prve jedrske elektrarne ter široke uporabe jedrskih tehnologij na številnih področjih.

VEČ