O nas
Dolgoročnost za trajnostni razvoj

Izjemni rezultati tudi v izjemnih okoliščinah

Nuklearna elektrarna Krško uspešno zaključuje 32. gorivni ciklus, ki se je začel po koncu remonta 5. maja 2021. V tem obdobju je v omrežje oddala 8,35 milijarde kilovatnih ur električne energije in s tem presegla načrtovano proizvodnjo ter ključno prispevala k zanesljivi preskrbi potrošnikov in čistosti našega življenjskega okolja. Kazalec razpoložljivosti elektrarne je bil 100-odstoten, kazalec zmogljivosti pa 99,9 odstotka. Tretjič v svoji obratovalni dobi je NEK presegla 500 dni neprekinjenega obratovanja. Ob tem smo upoštevali vse obratovalne omejitve in pogoje ter okoljske omejitve, ki jih predpisujeta vodno in okoljevarstveno dovoljenje; njen ogljični odtis je minimalen. NEK je leta 2021 končala obsežen desetletni Program nadgradnje varnosti, suho skladišče pa bo zgrajeno letos. Enomesečni remont, ki je po 18-mesečnem gorivnem ciklusu izredno intenzivno delovno obdobje, bo zadnji v originalno projektirani obratovalni dobi elektrarne. Naslednji remont bo spomladi 2024. Kakovostno opravljena remontna dela so pogoj za zanesljivo obratovanje elektrarne.

Dosežkom NEK dajejo dodatno vrednost okoliščine zadnjih let. Prvi del gorivnega ciklusa je še potekal v težkih razmerah pandemije, a je NEK kljub temu obratovala stabilno. Energetska kriza je izpostavila potrebno samooskrbo države na področju dobav električne energije ter pomen vzdržnosti njene cene za vse uporabnike. Zelo vroče in sušno poletje je razmere na področju oskrbe z električno energijo še zaostrilo. NEK je celo poletje obratovala s polno močjo ter dokazala svojo odpornost na vremenske razmere in bistveno pripomogla k zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema. Proizvodnja v prvih devetih mesecih letošnjega leta je manj kot odstotek nižja od načrtovane.

V NEK proizvedena električna energija pokriva 20 odstotkov slovenske porabe in 14 odstotkov hrvaške.

V soboto, 1. oktobra, se bo začel redni remont

Po temeljitih pripravah se bo v soboto, 1. oktobra 2022, z izključitvijo elektrarne iz elektroenergetskega omrežja začel redni remont. Končan bo predvidoma 2. novembra. Pripravljenih je več kot 4000 delovnih nalogov; načrtujemo blizu 45 000 remontnih aktivnosti.

Ob zamenjavi 56 gorivnih elementov s svežimi bodo osrednja dela obsegala preventivno vzdrževanje tehnološke opreme, pregled stanja tehnoloških struktur in preverjanje tlačnih pregrad skladno s pripadajočimi programi, ki zajemajo vso varnostno opremo in njene podsklope. Gre za procesa preverjanja in obnove opreme, da bi zagotovili njeno zanesljivo delovanje med obratovanjem. Večina opreme, ki je vgrajena v jedrsko elektrarno, se lahko vzdržuje le, ko je elektrarna zaustavljena in ohlajena.

Vse remontna dela vodimo in nadziramo zaposleni v NEK; med remontom se nam pridružijo tudi zunanji izvajalci iz Slovenije in Hrvaške ter izvajalci specifičnih del v jedrski industriji iz mednarodnega okolja. Tudi letos bo v NEK sodelovalo več kot 1200 delavcev zunanjih izvajalcev. Kakovost remontnih del bo nadzorovala Uprava RS za jedrsko varnost, spremljale pa jih bodo tudi pooblaščene organizacije in po remontu podale svoje strokovno mnenje.

Večje vzdrževalne aktivnosti:

  • zamenjava vitalnih sklopov motorja dizelskega generatorja
  • remont sklopa črpalke in turbine na parno gnani črpalki pomožne napajalne vode,
  • ultrazvočni in vizualni pregled spodnjega reaktorskega vložka,
  • ultrazvočni pregled priključkov na reaktorsko posodo,
  • vizualni pregled spodnjih penetracij reaktorske posode,
  • zamenjava varnostne baterije proge A in zamenjava posameznih baterijskih celic na ostalih progah,
  • zamenjava regulacijskega transformatorja za napajanje kontrolnih sistemov,
  • posegi na opremi, povezani z zadrževalnikom borirane vode št. 1,
  • izpiranje in čiščenje usedlin uparjalnikov,
  • pregled izmenjevalnika toplote sistema za hlajenje varnostnih komponent,
  • zamenjava tesnila ohišja in kontrola notranjih delov črpalke za odvod zaostale toplote,
  • sprememba krmiljenja črpalk tesnilnega olja generatorja,
  • posodobitev regulacije tlaka pomožne pare,
  • pregled cevi in ostalih komponent glavnega kondenzatorja z neporušnimi metodami.

Posodobitve za povečanje zmogljivosti in razpoložljivosti elektrarne

V skladu z usmeritvijo elektrarne o stalnem posodabljanju opreme bomo opravili tudi posodobitve. Tehnološka nadgradnja v zadnjih desetih letih je bila namenjena povečanju odpornosti elektrarne na ekstremne naravne in druge pojave. Program nadgradnje varnosti smo leta 2021 končali, projekt gradnje suhega skladišča izrabljenih gorivnih elementov pa bomo končali v prvi polovici leta 2023 s prenosom prvih 592 izrabljenih gorivnih elementov iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče. Po varnostnih merilih se NEK lahko primerja z jedrskimi elektrarnami, ki se gradijo danes, in izpolnjuje merila, ki jih za dolgoročno obratovanje jedrskih elektrarn opredeljuje taksonomija EU.

V letošnjem remontu bo izvedenih 14 modifikacij. Med temi velja posebej izpostaviti zamenjavo zadnjega sklopa visokotlačne turbine na osi turbina-generator-vzbujalnik, ki še ni bil zamenjan. Ob tem se bodo zamenjali tudi kontrolni ventili za dovod pare na visokotlačno turbino. Zaradi zamenjave z novo sodobno tehnologijo pričakujemo, da se bo izhodna moč električnega generatorja povečala za 10-12 megavatov (MW), kar bo letno pomenilo od 90 do 100 gigavatnih ur (GWh) večjo proizvodnjo električne energije. To je enako proizvodnji električne energije iz sončne elektrarne na površini približno 60 hektarov zemljišča oziroma skoraj 9-mesečni proizvodnji ene elektrarne na spodnji Savi.

V tem remontu bomo zmanjšali napetosti na priključnih cevovodih na reaktorsko posodo; zamenjali bomo dva velika in pomembna toplotna izmenjevalnika – enega v sistemu za hlajenje varnostnih komponent in odvoda zaostale toplote ter drugega v sistemu za hlajenje pomožnih sistemov turbine in generatorja.

V celoti bomo posodobili tudi sistem za merjenje potresnega nihanja, katerega namen je, da po vsakem potresu dejansko potresno obremenitev v realnem času primerja s potresnim nihanjem in potresnimi obremenitvami, ki so bili upoštevani pri projektiranju zgradb, sistemov in komponent.

V stikališču NEK bomo posodobili opremo. Nadgradili bomo sistem za hlajenje prostorov t. i. vmesne zgradbe – to je prostor med zadrževalnim hramom in turbinsko zgradbo, skozi katero so napeljani parovodi in dovod vode v uparjalnike.

Prehod NEK na dolgoročno obratovanje

Strokovno vodenje, skrbno vzdrževanje in stalno posodabljanje elektrarne ter visoka obratovalna učinkovitost in obratovanje skladno z visokimi obratovalnimi ter okoljskimi standardi so elektrarni omogočili, da je tehnično zmožna obratovati vsaj do leta 2043. Za dolgoročno obratovanje NEK so lastniki NEK, organi družbe NEK ter državni organi sprejeli vse potrebne odločitve. NEK je izvedla projekte Programa nadgradnje varnosti. V skladu z zakonodajo mora končati tretji občasni varnostni pregled, ki ga potrdi Uprava RS za jedrsko varnost. Prvi tak pregled je bil končan leta 2003, drugi leta 2013. Tretji pregled poteka v skladu s slovensko zakonodajo in smernicami Mednarodne agencije za atomsko energijo ter obsega področja objekta, varnostnih analiz, obratovanja in uporabe obratovalnih izkušenj, vodenja, okolja, fizične zaščite in varstva pred sevanji. Končan bo leta 2023; nato bo sledil četrti občasni varnostni pregled leta 2033. Oba uspešno opravljena pregleda sta pogoj za nadaljevanje obratovanja po letih 2023 in 2033.

Agencija RS za okolje je oktobra 2020 izdala sklep in odločila, da je za poseg Podaljšanje obratovalne dobe NEK s 40 na 60 let do leta 2043 treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. NEK je na Ministrstvo za okolje in prostor predala vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja; pred tem sta bila izdelana Projekt nameravanega posega in Poročilo o vplivih na okolje za podaljšanje obratovalne dobe NEK s 40 na 60 let.

Postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, vključuje presojo vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varovanju okolja v slovenskem prostoru ter čezmejno presojo vplivov na okolje v skladu z EU-direktivo in Espoo-konvencijo. Hkrati je treba upoštevati tudi določbe Aarhuške konvencije. Po notifikaciji se je v postopek prijavilo 5 držav, poleg vseh sosednjih še Nemčija. Pridobljena so bila mnenja vseh mnenjedajalcev v postopku in izvedena je bila ustna obravnava s stranskimi udeleženci. Pričakujemo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor po čezmejnem posvetu pridobilo končna mnenja vseh držav, ki so se javile v postopek, in da bo celoten postopek končan do konca letošnjega leta.

Aktualne negotovosti, povezane z oskrbo z energenti in električno energijo ter skokovito rastjo cen v Evropi, so v ospredje postavile pomen zadostne in cenovno sprejemljive energetske samooskrbe držav. A nujnost preobrazbe elektroenergetike pri soočanju s podnebno krizo ostaja. Za doseganje vseh teh ciljev je ob obnovljivih virih jedrska energija nepogrešljiva. Zagotavlja zanesljivo in predvidljivo oskrbo z nizkoogljično električno energijo po dostopni ceni za vse odjemalce ter omogoča izpolnjevanje sprejetih okoljskih zavez. V dodatnih dvajsetih letih obratovanja bo NEK v slovenski elektroenergetski sistem oddala predvidoma 60 milijard kilovatnih ur električne energije in s tem okolju prihranila na desetine milijonov izpustov ogljikovega dioksida (CO2).

Poročilo

Poročilo o delovanju NEK za oktober 2022

Več
Obvestilo

Obvestilo o objavi prostega delovnega mesta varnostnik

Več
Novica

Po končanem remontu NEK spet zagotavlja električno energijo

Več