O nas
Dolgoročnost za trajnostni razvoj

Zaščita NEK pred poplavami – nepogrešljivi del izpolnjevanja visokih standardov jedrske varnosti

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) pri obratovanju potrebuje zunanji ponor toplote – reko Savo – za odvajanje toplote, ki je ni mogoče koristno izrabiti za proizvodnjo električne energije in za zagotavljanje hlajenja naprav. Že ob projektiranju in gradnji elektrarne je bilo treba zagotoviti njeno varnost pred poplavami. To je stalna skrb in obveza tudi med delovanjem elektrarne, ki je v obdobju soočanja s posledicami podnebnih sprememb še bolj aktualna. Zagotavljanje jedrske varnosti v širšem smislu zahteva dosledno upoštevanje predpisov in standardov tudi s področja poplavne varnosti. Ob vseh poplavah na našem območju je bilo zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje NEK.

Ob izgradnji NEK je bila poplavna varnost dosežena z zvišanjem platoja na levem bregu Save, na katerem stoji elektrarna, in protipoplavnimi visokovodnimi nasipi. Ob novih spoznanjih o dogajanju v okolju so bile z uporabo hidravličnega modela na novo določene največje možne poplave. Na tej podlagi je bilo leta 2012 končano zvišanje nasipov ob Savi in Potočnici, ki zagotavljajo poplavno varnost za primer najvišje možne poplave. NEK je v sklopu Programa nadgradnje varnosti, ki je bil končan leta 2021, vgradila tudi dodatne varnostne sisteme, ki so v posebnih utrjenih zgradbah, ki so tudi protipoplavno zaščitene, saj najnovejši standardi in priporočila predpostavljajo kombinacijo več ekstremnih naravnih dogodkov hkrati (ekstremne poplave, ekstremen potres in porušitev vodnih nasipov).

Obsežne posodobljene študije opredeljujejo pogoje za zagotavljanje poplavne varnosti NEK

NEK mora v skladu s slovensko zakonodajo in prakso EU vsakih 10 let opraviti t. i. občasni varnostni pregled, da preveri, ali glede na nova strokovna spoznanja in nove standarde s področja jedrske varnosti elektrarna še vedno izpolnjuje vse zahteve za varno obratovanje za naslednje 10-letno obdobje. Tako je NEK v prvem varnostnem pregledu ponovila vse potrebne študije, ki so jih zahtevali ameriški standardi s tega področja. Gre tudi za študije o največjih možnih poplavah (angleško Probable Maximum Flood – PMF), ki jih lahko povzroči reka Sava, in vplivih največjih možnih lokalnih padavin, ki lahko povzročijo porast lokalnih vodotokov in s tem poplave (pri NEK gre za vodotok Potočnica). NEK je na podlagi teh novih študij, ki so bile izvedene v letih 2006-2010, zvišala nasipe ob reki Savi in nasip ob Potočnici. Tako je NEK varna tudi za morebitne poplave pretokov reke Save, ki tečejo mimo NEK, za več kot 10.000 m3/s (Slika 1). Glede največjih možnih lokalnih padavin in hitrega porasta pretoka Potočnice pa je analiza pokazala, da pride do poplavljanja prostora med železnico in dovozno cesto do NEK, da pa ta voda ne ogroža NEK, ker lahko odteče od NEK po stari strugi reke Save v smeri njenega toka in se izlije v reko Savo pod Hidroelektrarno Brežice. Na Sliki 2 je prikazana posodobljena študija iz leta 2022.

Slika 1. Prikaz razlivanja vode ob največji možni poplavi reke Save – situacija po zvišanju nasipov leta 2012. Rdeča črta prikazuje nasip, ki je bil zvišan tega leta.

Slika 2. Prikaz poplavljanja  Potočnice v zaledju NEK zaradi največjih možnih lokalnih padavin (2022).

Slika 1 in Slika 2 prikazujeta ekstremne poplave, ki se lahko pojavijo okvirno enkrat v milijon letih, in sta izključno za potrebe NEK; splošna javnost za njuno razumevanje potrebuje ustrezno razlago. Splošni javnosti so namenjene karte območij razredov poplavne nevarnosti, ki pa prikazujejo možne poplave s povratno dobo 100 let. Drugi (civilni) objekti izven območja omejene rabe NEK se lahko gradijo na območjih, ki jih ne ogrožajo poplave s povratno dobo 100 let.

Slika 3. Prikaz območja poplavne nevarnosti s povratno dobo 100 let

Primerjava Slike 1 in Slike 2 s Sliko 3 ponazarja obsežnost in ekstremnost poplav, zoper katere je varovan kompleks NEK v primerjavi z drugimi objekti, ki se gradijo v okolici.

Glede na to, da obstaja velik interes lokalne skupnosti kot tudi gospodarstva po razvoju poslovnih dejavnosti v bližini kompleksa NEK, smo se v NEK odločili, da prisluhnemo željam in potrebam navedenih subjektov; z lastnimi sredstvi smo naročili izdelavo strokovnih podlag, ki bodo ob določenih omilitvenih ukrepih dopuščale umestitev poslovnih objektov in istočasno zagotavljale poplavno varnost NEK.

Vsak poseg v okolici je treba ovrednotiti tudi s stališča zagotavljanja poplavne varnosti NEK

Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh območjih (Uradni list RS št. 78/19) določa območja okoli NEK, znotraj katerih veljajo posebni varstveni režimi, da v prostor umeščeni objekti in dejavnosti ne bi ogrožali jedrskega objekta zaradi požarov, eksplozij, onesnaženosti zraka, zastrupitev, korozijskega onesnaženja, izstrelkov, poplavljanja ali kako drugače. Prav zaradi takih in podobnih razlogov je treba v širšem območju NEK, še posebno pa v 1500-metrskem pasu okrog NEK, skrbno spremljati vse spremembe, ki jih načrtujejo in izvajajo različni subjekti, da se ne poslabša varnost NEK niti ob tako ekstremnih dogodkih, kot so največje možne poplave ali padavine, do katerih pride po verjetnostnih izračunih enkrat na milijon let ali pa še redkeje. Skladno z navedeno Uredbo morajo investitorji za vse posege (gradnje različnih objektov, nasipavanje …) pred izvedbo pridobiti pozitivno mnenje Uprave za jedrsko varnost, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Pristojni na Upravi za jedrsko varnost v sodelovanju z NEK vsako predvideno umestitev natančno preverijo z različnih vidikov ter ugotovijo njihovo skladnost z veljavnimi predpisi in strokovnimi podlagami, ki določajo varstvene režime za zagotavljanje jedrske varnosti. Skladno z ugotovljenim se izda pozitivno oziroma negativno mnenje k predvideni umestitvi.

Poročilo

Poročilo o delovanju NEK za februar 2024

Več
Novica

Predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer na nacionalnem radiu: »Izkoristimo celotno energetsko mešanico, da ohranimo svojo suverenost."

Več
Novica

Obvestilo o objavi prostega delovnega mesta upravitelj prehrambnega obrata

Več